Osnovne informacije za sajenje kivija
Za sajenje kivija je najbolje izbrati sadike, ki so domače pridelave, ki so utrjene in že prilagojene našim klimatskim razmeram. Več o sortah kivija in ponudbo sadik najdete na povezavi.
Kivi je dvodomna rastlina, zato vedno posadimo ženske in moške rastline, in sicer eno moško rastlino na dve do pet ženskih. Sadimo jih na razdaljo 1,5 m. Priporočljivo je označiti rastline, da tudi v kasnejših letih prepoznamo ženske oz. moške rastline.
Kivi potrebuje dobro humusna tla in prostor, zavarovan pred močnimi vetrovi. V primeru poletnih suš naj bo na voljo možnost namakanja, še zlasti če je rastlina posajena ob škarpi, kjer poleti pride do prekomernega segrevanja in izsuševanja. Ne sadimo ga v težka tla, kjer zastaja voda, če pa že pa pred sajenjem obvezno uredimo drenažo.
Oblika rasti: Pergola ali brajda
Kivi (aktinidija) je bujna vzpenjalka, ki odlično uspeva kot pergola in se razraste že v dveh do treh letih. S svojimi velikimi listi preprečuje prodiranje sončnih žarkov v prostor pod seboj in ga tako lepo senči in hladi, jeseni pa nas razveseli s sočnimi sadeži, bogatimi z vitaminom C.
Kivi lahko zasadimo tudi kot brajdo, s katero ustvarimo odlično pregrado v vrtu. Z bujno rastjo in številnimi velikimi listi aktinidije dobimo gosto zeleno steno.
Pergolo ali brajdo postavimo kot dovolj močno konstrukcijo iz ustreznih trajnih materialov. Najboljši je dolgotrajen ali impregniran les, ki vzdrži dolga leta. Kot prečne latnike uporabimo lesene nosilce ali žico.
Pergola naj bo dovolj visoka, da lahko pod njo normalno hodimo, vendar ne previsoka, da lahko spomladi brez težav opravimo rez in jeseni obiramo plodove kivija. Najprimernejša višina pergole je 230−250 cm.
Najprej postavimo pergolo ali brajdo, šele nato posadimo kivije.
Navodila za sajenje kivija
- Izkopljemo sadilno jamo 40-50 cm globine in širine.
- Zemlji primešamo mineralno gnojilo (eno pest na sadiko).
- Zemlji v sadilni jami dodamo preperel kompost ali sadilni substrat, ki ga moramo pomešati z ostalo zemljo v razmerju 3:1 (trije deli zemlje in en del komposta).
- Jamo napolnimo z zemljo preko višine tal, ker se le-ta kasneje posedejo.
- Sadike posadimo cca. 5 cm globlje, kot so rasle v lončku.
- Po sajenju sadiko dobro zalijemo.
Oskrba sadik kivija v prvem letu
Prikrajševanje sadik
Po sajenju sadike prikrajšamo na tri očesa (na cca. 15 cm), kot kaže spodnja slika. Tako bomo dosegli bujno rast v letu po sajenju. Neprikrajšane sadike namreč le slabo odženejo. Jeseni posajene sadike prvo leto pred zimo ogrnemo z zemljo do višine cca 15 cm, da jih zaščitimo pred pozebo.
Rez kivija
Poganjke, ki lahko že v prvem letu dosežejo dolžino do 2 m, navpično razpeljemo in privezujemo. Naslednje leto poganjke prikrajšamo na višino 1−1,2 m, da vzpodbudimo rast in ojačamo deblo. Ponovno jih razporedimo, da zapolnijo prostor. Kivi se že v treh letih lepo razraste, zarodi pa po navadi šele štiri leta po sajenju.
Kivi rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa. Rez je enostavna in podobna rezi vinske trte, le rodni čepi naj bodo nekoliko daljši (dolžine 30 cm). Poleti izvajamo poletno rez. Z njo prikrajšujemo predolge poganjke, ki nas motijo in silijo v prostor.
Varstvo rastlin in dognojevanje
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci
Rastlina je odporna proti boleznim, škodljivcem in nizkim zimskim temperaturam. Pozne spomladanske pozebe pa lahko poškodujejo cvetni nastavek.
Rastlinam moramo redno pregledovati zdravstveno stanje. Proti boleznim jih preventivno poškropimo z ustreznim fungicidom. Če opazimo škodljivce, pa uporabimo ustrezen insekticid.
Dognojevanje
V prvem letu po sajenju je priporočljiva uporaba dušikovega mineralnega gnojila, in sicer trikrat: prvič ob sajenju, drugič v sredini maja in tretjič v začetku junija; vsakič po polovico pesti gnojila enakomerno potrosimo okoli sadike.
Vsaj nekaj prvih let naj bodo pod sadiko tla plitvo obdelana, brez plevela in trave, v premeru cca. 50 cm.
