Začimbnice in dišavnice

Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Izbirajte med bogato ponudbo svežih sadik zelišč in dišavnic, ki jih sveže dostavimo na vaš dom.
Filter

Začimbnice in dišavnice

Tako sveže, kot posušene začimbe in zelišča, se uporabljajo za ustvarjanje okusa v hrani, hkrati pa ponujajo številne zdravstvene koristi. Razlika med začimbami in zelišči je pogosto nejasna. Zelišča so zeleni deli rastlin, ki so zaradi podaljšanja roka uporabnosti posušeni – sem spadajo peteršilj, timijan, drobnjak, majaron, koriander, bazilika in številni drugi. Začimbe so drugi deli rastlin, večinoma plodovi, pa tudi lubje ali koreninice

Kaj so začimbnice?

Začimbnice nam izboljšajo okus, odišavijo in tudi obarvajo jedi. Značilne lastnosti jim dajejo eterična olja, grenke snovi, snovi ostrega okusa, razne organske kisline (mlečna, ocetna, sadna ...). Sem prištevamo razne vrste zelenjave, denimo čebulo (prava majhna tovarna zdravilnih snovi; letno jo pridelajo na svetu do 30 milijonov ton), česen, papriko, zeleno, por, drobnjak, čemaž ..., sadje (borovnice, brusnice, limona ...), gobe (črna trobenta, česnovka, pekoče mlečnice ...), kis, alkoholne pijače, sojina omaka …

Kaj pa dišavnice oziroma dišavna zelišča?

To so rastline za pridobivanje dišav in začimb. Večina jih je tudi zdravilnih, uporabljajo se v
industriji, odganjajo mrčes ter druge škodljivce. Znane so vrste, ki rastejo pri nas, predvsem pa so značilne za sredozemske kraje: peteršilj, zelena, kumina, meta, melisa, majaron, materina dušica, timijan, pehtran, rožmarin, šetraj, luštrek, koper, koriander, origano, dobra misel, žajbelj, sivka, ožepek, bazilika, vrtna krebuljica, drobnjak, lovor … Prinesene iz tujine pa so poprovec, vanilja, cimetovec, muškatovec, kolmež …

Gojenje na vrtu

Če imamo svoj vrt, lahko spomladi posadimo mlade sadike.

Pri sejanju neposredno na vrt pravilno pripravimo gredico, ki jo plevemo, prelopatimo. Enoletnice sejemo spomladi v vrste. Na koncu gredice postavimo tablo z napisom. Dvoletnice sejemo zgodaj jeseni. Pri presajanju na prosto vsujemo v luknjo pest komposta, obsujemo in dobro zalijemo. Luštrek in drobnjak še dodatno gnojimo.

Kuhinjska zelišča uspevajo večinoma na sončni gredici, le koper damo med kumare, šetraj na gredo fižola, ker ga ščiti pred ušmi; kapusnice (zelje) sejemo ob robovih zelenjavnih gred; krešo med solato in krompir ali na lastno gredo. Ločimo eno- in dvoletne rastline. Visoke rastline posadimo na severno stran, male rastline pa na južno.
Začimbnice uspevajo večinoma v rahli, peščeni, suhi zemlji.

Gred ne gnojimo, ker potem preobilno uspevajo in s tem izgubijo aromatične snovi. Spomladi v zemljo zagrebemo le sprhnel kompost. Gredice redno plevemo.

Večletna zelišča lahko enkrat letno okrepimo s koprivnim pripravkom (koprive za 10 dni namočimo v vodi, nato precedimo in v razmerju 1:10 razredčimo in zalivamo).

Pesticidov ne uporabljamo, zato peteršilj ne sejemo na isto mesto; pred polži jih zavarujemo, če brazde na tanko posipamo s pšeničnimi ali ječmenovimi otrobi.

V jeseni trajnice porežemo, vendar jih zaradi lepše oblike obrezujemo spomladi, denimo timijan, rožmarin, lovor, žajbelj. Liste teh rastlin nabiramo vso zimo, pri ostrih zimah pa jih pokrijemo s slamo ali smrekovimi vejicami.