Kostanj lahko uspešno gojimo v večjem delu Slovenije. Na voljo so številne sorte kostanjev (maronov), najbolj priljubljene in učinkovite pri nas pa so: Bouche de Betizac, Maraval, Marsol, Precoce Migoule. Opise sort najdete tukaj.
Sadimo ga v kvalitetna, dobro zračna in odcedna tla z nižjim pH (optimalen pH 5,5), saj ne prenaša težkih, mokrih in apnenčastih tal. Zemljišče, kjer bomo kostanj posadili, izdatno pognojimo z organskimi gnojili, saj s tem drevesu omogočimo hitrejšo rast, boljšo vitalnost in večji pridelek.
Apnenje tal ni dovoljeno, saj kostanj ne prenaša kalcija.
Navodila za sajenje kostanja v loncu
- Izkopljemo nekoliko večjo sadilno jamo (vsaj 1 m premera in globine 80 cm).
- Zemlji primešamo mineralno gnojilo (eno pest na sadiko).
- Zemlji v sadilni jami lahko dodamo preperel kompost ali sadilni substrat, ki ga moramo pomešati z ostalo zemljo v razmerju 3:1 (trije deli zemlje in en del komposta).
- Priporočljivo je ob sajenju primešati eno vedro gozdne mešanice humusa, ki smo ga izkopali izpod pravega kostanja v gozdu.
- Jamo napolnimo z zemljo preko višine tal, ker se le-ta kasneje posedejo.
- Sadike sadimo enako globoko kot so bile posajene v drevesnici.
- Po sajenju pazimo na višino cepljenega mesta, ki naj bo 10 do 20 cm nad zemljo.
Vlončene kostanjeve sadike lahko sadimo kadarkoli, izogibajmo se le sajenju v obdobju mraza in suše. Pri jesenskem sajenju je drevo potrebno pravilno zaščititi pred zimskim mrazom, saj je mlada sadika še posebej prvo leto zelo občutljiva na nizke zimske temperature.
Sadilna razdalja med drevesi naj bo vsaj 10 x 10 m.
Po sajenju sadiko izdatno zalijemo. V primeru daljšega sušnega obdobja moramo vsaj mlajše rastline zalivati, zlasti v vročih in sušnih poletnih mesecih.
Oskrba sadik kostanjev v prvem letu
Kostanja po sajenju ni potrebno veliko obrezovati, redčiti ali čistiti, odstranjujemo le male plodiče v prvem letu po sajenju.
Skrbimo pa za njegovo higieno – dezinfekcijo: v obdobju vegetacije drevo večkrat razkužimo z bakrenim pripravkom, zlasti deblo od tal do prvih vej. Tako zmanjšujemo možnost okužbe s kostanjevim rakom.
Vsako morebiti nastalo poškodbo ali rano moramo prav tako zaščititi z bakrenim pripravkom. Smiselno je tudi poškropiti sadiko ali mlajše drevo jeseni v času odpadanja listov, da razkužimo ranice, ki nastanejo pri odpadanju listja.
Zemljišče ob drevesnem deblu mora biti čisto, obdelano in nezatravljeno, zato ga je priporočljivo redno pleti. Če opravljamo košnjo ob drevesih, bodimo zelo previdni, da jih ne poškodujemo (še posebej s kosilnico z nitko).
Varstvo rastlin in dognojevanje
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci
Rastlinam moramo redno pregledovati zdravstveno stanje. Proti boleznim jih preventivno poškropimo z ustreznim fungicidom. Če opazimo škodljivce, pa uporabimo ustrezen insekticid.
Dognojevanje
V prvem letu po sajenju je priporočljiva uporaba dušikovega mineralnega gnojila, in sicer trikrat: prvič ob sajenju, drugič v sredini maja in tretjič v začetku junija; vsakič po polovico pesti gnojila enakomerno potrosimo okoli sadike.
Vsaj nekaj prvih let naj bodo pod sadiko tla plitvo obdelana, brez plevela in trave, v premeru cca. 50 cm.
