Grm žižule je zelo odporen. V času mirovanja prenese temperature celo do – 25 stopinj Celzija. Žižula prav tako dobro prenaša bolezni in nima škodljivcev. Brsti pozno, šele v maju, in cveti več kot dva meseca. Cvetovi so nežni, dvospolni, rumeno zelene barve, v šopih ali posamezno in privabljajo čebele.
Plodovi žižule so podobni olivam in se septembra spremenijo iz zelene v rjavo rdečo bleščečo barvo. A ’taprave’ postanejo žižole šele oktobra ali novembra, ko se površina omehča. Imajo sladko-kisel okus. Žižole lahko uživate sveže, posušene, lahko pripravite marmelado ali pa žganje.
Žižulo lahko gojimo v obliki drevesa ali grma. Ima gosto krošnjo, rahlo skrivljene veje in trnje.
Žižula je odličen vir vitamina C, B kompleksa ter rudnin, mineralov in bioflavonoidov. Uporablja se za krepitev imunskega sistema, pomaga pri težavah z želodcem in želodčno kislino, čisti kri in lajša utrujenost.
