Na kaj moram paziti pri izbiri sadne vrste in sorte?
Upoštevati moramo podnebne in druge lokalne razmere, zlasti če so le-te neugodne za določeno sadno vrsto/sorto. Pri izbiri moramo upoštevati odpornost oziroma občutljivost določene sadne vrste/sorte.
Priporočamo, če le imate možnost, da izberete rastline, ki so vzgojene v Sloveniji, saj takšne so že prilagojene našim klimatskim razmeram in je njihova vzgoja, rast in plodnost bolj učinkovita.
Katero sadno vrsto oz. sorto naj izberem?
To je predvsem stvar osebne odločitve oz. želje. Podrobne informacije o rasti, rodnosti, času zorenja, velikosti ploda, skladiščenju so na voljo v naši spletni trgovini. Prav tako Vam bomo strokovno svetovali po telefonu ali po e-pošti.
Na kakšno podlago naj bo cepljena želena sadika?
Sadno drevje cepimo na različne podlage. Podlage so pomemben dejavnik pri določanju bujnosti, odpornosti in rodnosti drevesa. Razlika v končni velikosti drevesa so pri različnih podlagah lahko zelo velike.
Na primer, jablana na šibki podlagi (M9), zraste v višino okoli 3 m in potrebuje oporo skozi celo življensko dobo, medtem ko ista sorta jablane na bujni podlagi (sejancu), zraste v višino od 8-10 m.
Višina dreves glede na podlage po sadnih vrstah:
Izbira ustrezne podlage je torej zelo pomembna, saj bo njena izbira botrovala k velikosti, rodnosti drevesa.
Kdaj lahko kupim sadne sadike?
Ulončene sadike pričnemo prodajati že konec septembra, sadike z golimi koreninami (puljene sadike) pa v zadnjih dneh oktobra. Prodaja poteka do sredine maja. V navedenem obdobju sadne sadike mirujejo, zato je s strokovnega vidika to najprimernejši čas za njihovo sajenje. Prodajo v tem obdobju prekinemo le v času, ko so razmere za sajenje sadik neprimerne (sneg, zmrznjena zemlja …).
Kaj moram vedeti pred nakupom sadike?
Nikoli ne kupujmo sadik neznanega izvora.
Vse naše sadike so vzgojene v slovenski drevesnici (Mirosan) in tako že prilagojene našim klimatskim razmeram. Preverjeni pridelovalci vzgajajo kakovostne in preverjene sorte, ki so testirane v Sloveniji.
Pri puljenih sadikah (tj. sadikah z golo korenino) že ob samem nakupu poskrbimo za zaščito korenin pred izsušitvijo (ovijemo korenine s folijo …) in pošljemo na dom v najkrajšem možnem času.
Kaj storim po nakupu sadik?
Po nakupu sadnih sadik je najprej potrebno poskrbeti, da se korenine ne bodo izsušile. Če imate možnost, rastline vkopljite v vlažen kup zemlje, kjer naj počakajo na sajenje.
Ulončene sadike lahko po nakupu v optimalnih pogojih še nekaj časa počakajo v loncih, a pri tem ne pozabite na občasno zalivanje.
Pred sajenjem puljenih sadik z golo korenino (puljene sadike) le-te za 24 ur namočite v vodo in takoj zatem posadite.
Kdaj je najprimernejši čas za sajenje sadnih sadik?
Najprimernejši čas za sajenje je pozno jeseni (od konca oktobra do prvega snega) ali zgodaj spomladi (ko zemlja odmrzne).
Sadike sadnega drevja z golo korenino sadimo v času mirovanja, ki traja od jeseni do začetka brstenja.
Ulončene sadike lahko sadimo na stalno mesto skoraj vse leto, saj le-te pri presajanju iz lonca na stalno mesto ne doživijo posebnega šoka. Kljub temu odsvetujemo presajanje ulončenih sadik na stalno mesto v vročih poletnih mesecih. Po sajenju sadike redno zalivamo. Sadne vrste in sorte, občutlljive na zimsko pozebo, je najbolje saditi spomladi (murve, granatno jabolko itd …).
Kako zaščitim sadne rastline pred nizkimi zimskimi temperaturami?
Najpogostejši načini zaščite so:
1. Valjasta mrežna zaščita z listjem
Slika 1: Postopek izdelave valjaste zaščite z listjem
- Iz kovinske mreže naredimo valj s premerom 25–30 cm in z višino cca 120 cm.
- Valj obdamo okoli drevesa in ga z žico ali s sponkami fiksiramo v tla.
- Prazen prostor okoli debla v valju enakomerno in na rahlo napolnimo z odpadlim listjem, ki je odličen izolator in ne dovoli pregrevanja debla ob toplejših sončnih dnevih.
- Na vrh poveznemo okrogel pokrov, izrezan iz trše plastike, kar deluje kot streha; tako sneg ali voda ne pronicata z vrha v notranjost.
- Valj odstranimo, ko se temperature dvignejo nad 0 °C (npr. konec februarja).
2. Ovijanje oziroma obdajanje debel mladih posajenih dreves
Uporabimo lahko kopreno, slamo, koruznico ali smrečje.
POZOR: Ne uporabljajmo za zaščito pred mrazom raznih plastičnih folij, ker pod njimi pride do močnega pregrevanja rastlin in take rastline pod tovrstno zaščito še hitreje pozebejo.
3. Premazovanje debel z beležem
Belež ščiti pred zimsko in spomladansko pozebo. S premazom deblo razkužimo, hkrati pa belo obarvano deblo absorbira manj toplote, se zato pozimi manj segreva in vegetacija se prične nekaj dni kasneje. Najbolj občutljiva so mlada, šibko rastoča drevesa do rodnosti, še posebej na utrujenih tleh. Bel premaz dobro odbija sončne žarke, zmanjša pokanje debel in propadanje drevesne skorje.
Premazovanje debelin močnejših ogrodnih vej z beležem priporočamo že v letu sajenja sadnih sadik kot preventivo. Uporabimo bele obstojne barve (npr. apneni belež ali v ta namen posebej narejene pripravke).
4. Nasipanje
Okoli nižjih mladih sadik (npr. aktinidije, vinske trte, robide …) nasujemo zemljo, lesne sekance ali lubje do višine 15 cm ali več (kot »krtino«), kar zaščiti obsuti del rastline.
5. Zalivanje
Suhe zime brez padavin povzročajo poškodbe ali celo propad mnogih rastlin. Zato moramo v zimah z dolgimi suhimi obdobji brez snega ali padavin rastline občasno tudi zaliti. Najbolj občutljive so pravkar ali nedavno posajene rastline in rastline s plitkimi koreninami (borovnice, mladi iglavci …), ki jih zalijemo, preden začne zemlja zmrzovati.
Kako pravilno sadim sadike?
Izkopljemo sadilno jamo 40-50 cm globine in širine. Rodovitno zgornjo plast zemlje ločimo od mrtvice in jo kasneje ob sajenju damo na dno jame. Zemlji lahko primešamo mineralno gnojilo PK (eno pest na sadiko) ali ga potrosimo po površini po sajenju. Smiselna in ekonomična je uporaba mreže proti voluharju, ki mora varovati ves koreninski sistem, tudi z vrha. Vanjo nasujemo rodovitno zemljo do take višine, da je cepljeno mesto sadike vsaj 10 cm nad višino tal. Na koncu jamo napolnimo z mrtvico preko višine tal, ker se zemlja kasneje posede. Zemlji v sadilni jami lahko dodamo preperel kompost ali sadilni substrat, ki ga moramo pomešati z ostalo zemljo v razmerju 3:1 (trije deli zemlje in en del komposta).
Pravilno sajenje sadike:
Kakšna mora biti razdalja sajenja med sadikami?
Pomembno je vedeti, kakšna mora biti medvrstna razdalja in razdalja med sadikami v vrsti.
Osnovno vodilo pri medvrstni razdalji: razdalja med vrstami naj bo vsaj tolikšna, kot bo višina odraslega drevesa; s tem se izognemo medsebojnemu zasenčevanju dreves.
Razdalje med sadikami v vrsti so zelo različne in so odvisne od sadne vrste in podlage:
Jablane:
- cepljene na bujno podlago (sejanec): vsaj 6 m,
- cepljene na srednje bujno podlago (M7, MM106): vsaj 2 m,
- cepljene na šibko podlago (M9): vsaj 1 m.
Hruške:
- cepljene na bujno podlago (sejanec): vsaj 6 m,
- cepljene na šibko podlago (kutina): vsaj 1 m.
Češnje:
- na močnejših podlagah (sejanec, F 12, Colt): 5 do 6 m,
- na šibki podlagi (gisela 5): 2,5 do 3 m.
Oreh:
- 8 do 10 m.
Jagodičevje:
- Malina: 30 do 50 cm,
- Ribez: 1,2 do 1,5 m,
- Kosmulja, taybery: 1 m,
- Ameriška borovnica: cca 1,5 m,
- Ameriška brusnica: kot pokrovno rastlino sadimo cca 6 sadik na m2.
- Aktinidija: 1,5 do 2 m.
Kaj je zelo pomembno pri sajenju posameznih sadnih vrst?
Malina, ribez:
- Priporočljivo jih je saditi v dobro zračna in humusna tla. Če pa jih sadimo na težja in manj prepustna tla, je priporočljivo t.i. sajenje na greben, kot kaže spodnja slika.
- Sadike posadimo kakih 5 cm globlje, kot so rasle v lončku, in jih po sajenju prikrajšamo na cca 15 cm višine. Tako bodo iz zemlje odgnali lepi in v grm oblikovani poganjki.
- Vse jagodičevje zahteva s humusom bogata tla, zato ne skoparimo s kompostom ali sadilnim substratom.
Aktinidija (kivi):
- Po sajenju sadiko obvezno prikrajšamo na 2 do 3 očesa (10-15 cm), saj bo taka sadika močneje odgnala,
- Prvo leto po sajenju sadiko dobro zaščitimo pred zimsko pozebo.
- Tudi aktinidija arguta (drobnoploden kivi) rabi za boljšo oplodnjo opraševalno sorto, tako da svetujemo sajenje ženske in moške rastline.
Ameriška borovnica, brusnica:
- Zračna in kisla tla (ph 4,5) ter svetla, sončna lega.
- Potrebuje stalno vlago, vendar ne stoječe vode ali podtalnice, zato nanjo ne pozabimo v poletnih sušnih mesecih. Prav tako jih po potrebi zalijmo v suhih zimah brez snega.
- Načeloma ni občutljiva na nizke zimske temperature.
- Rastlino posadimo v pripravljeno mesto, 5 cm globlje, kot je rastlina rastla v loncu.
- Sajenje: V mešanico zemlje in kisle šote. Sadilno mesto pred sajenjem dobro zalijemo in sadiko dobro stisnemo z zemljo. Zelo pomembno je, da po sajenju ohranjamo optimalno vlažnost zemlje, zato rastlino večkrat zalivamo. Priporočljivo je, da po sajenju naredimo okoli rastline zastirko (iglice iglavcev ali žagovina iglavcev do debeline cca 10 cm. Tako zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal in zavremo razvoj in rast plevelov.
- Namakanje – zalivanje: Za uspešno rast in rodnost je pomembno, da v tleh ohranjamo vlago vso rastno dobo. V poletnih in jesenskih mesecih je pogosto premalo padavin, zato je potrebno namakanje ali zalivanje. Zalivanje je potrebno opraviti tudi v suhih zimah. Paziti pa moramo, da ni vode v tleh preveč in da sadika ne propade.
Breskev, nektarina:
- Ne pozabimo je močno prikrajšati takoj po sajenju. Če sadike ne prikrajšamo, obstaja velika verjetnost, da po sajenju sploh ne bo odgnala ali bo le zelo slabo odgnala, in bo ostala sadika vedno zahirana.
- Breskve načeloma ne sadimo na mesto, na katerem je že prej rastla breskev.
Jablana:
- Pazimo na ustrezno višino cepljenega mesto ob sajenju. Cepljeno mesto pri jablani mora po sajenju iz zemlje gledati 10-20 cm.
Figa:
- Sadimo jih v spomladanskem času; če jih sadimo jeseni, jih dobro zaščitimo pred zimsko pozebo.
- Če pozimi pozebe odrasla rastlina, bo spomladi odgnala nove poganjke iz zemlje.
- Nakup odpornejših sort za celinsko Slovenijo, npr. štajerska figa, ki je ena najodpornejših fig na nizke zimske temperature in je tako primerna tudi za celinske kraje Slovenije.
Vinska trta:
- Sadimo jo v glavnem spomladi, da se izognemo zimskim in močnim spomladanskim pozebam.
- Cepljeno mesto naj po sajenju gleda iz zemlje cca 5 cm. Pri zgodnjem spomladanskem ali jesenskem sajenju pa sadiko prigrnemo, kot kaže spodnja skica.
Po sajenju moramo sadike prikrajšati. Kako in zakaj?
Prikrajševanje mladih sadnih sadik po sajenju je nujen tehnološki ukrep, s katerim spodbudimo rast sadike in obraščanje sadike s poganjki v naslednjem letu. Sadika, ki je ne prikrajšamo, bo rastla slabše.
Sadike brez predčasnih poganjkov prikrajšamo približno 20 cm nad mestom, kjer želimo razvoj prvega poganjka na deblu (to je približno 100-120 cm visoko).
Sadikam, ki že imajo predčasne poganjke, odrežemo vrh približno 30-40 cm nad zadnjim poganjkom, poganjki pa se prikrajšajo za eno tretjino dolžine poganjka.
- Breskev: Po sajenju sadiko prikrajšamo na 1-1,30 m. Poganjke prikrajšamo na 3-5 cm dolge čepe.
- Marelica in sliva: Neobraslo sadiko marelice ali slive po sajenju prikrajšamo na 110-120 cm. Pri obraslih sadikah vrh prikrajšamo na 120-125 cm. Veje prikrajšamo za eno tretjino dolžine poganjka.
- Kaki: Sadiko kakija po sajenju jeseni prikrajšamo na 120 cm, spomladi pa jo zaradi morebitnih pozeb lesa prikrajšamo dodatno še za 10 cm nižje.
- Aktinidija (KIVI): Sadiko posadimo 3-5 cm globlje, kot je rastla v loncu. Po sajenju sadiko prikrajšamo na 15 cm. S tem spodbudimo močnega poganjka v letu po sajenju, ki lahko zraste tudi do 3 metre.
Prikaz jagodičevja pred in po rezi:
Prikaz sadnega drevja pred/po rezi:
Sadikam s predčasnimi poganjki (levo na sliki) prikrajšamo vrh približno 30 – 40 cm nad zadnjim poganjkom. Sadike brez poganjkov (šiba – v sredini) pa prikrajšamo približno 20 cm nad mestom, kjer želimo razvoj prvih vej, običajno 100 – 120 cm visoko. Posebnost pa je sadika breskve (desno na sliki), kjer moramo vse poganjke prikrajšati na 3 – 5 cm dolge čepe. Slike prikazujejo sadike pred in po rezi.
Ali je sadiko ob sajenju potrebno pognojiti in ali je priporočljiva uporaba hlevskega gnoja?
V prvem letu po sajenju je priporočljiva uporaba dušikovega mineralnega gnojila, in sicer trikrat: prvič ob sajenju, drugič v sredini maja in tretjič v začetku junija; vsakič po polovico pesti gnojila lepo enakomerno potrosimo okoli sadike.
Po možnosti se izogibajte uporabi hlevskega gnoja takoj ob sajenju in tudi v prvem letu po sajenju. Priskrbite si ustrezen sadilni substrat, ki ga obvezno pomešajte z zemljo (en del substrata in trije deli zemlje), da ne bo prišlo do ožigov koreninskega sistema sadike.
Pod sadiko naj bodo tla plitko obdelana, brez plevela in trave, vsaj prvih nekaj let v premeru 50-150 cm.
Kako zaščitimo sadike po sajenju pred divjadjo?
Še posebej sta nevarna divji zajec in srnjad. Če sadike sadimo zunaj na prostem, jih moramo obvezno zaščititi pred divjadjo, najbolje z žično mrežo, ki pa se ne sme zajedati v deblo rastline.
Nasvete so pripravili strokovnjaki za sadno drevje drevesnice Mirosan.