Šparglji so ena najbolj zgodnjih vrtnin in prva prava spomladanska zelenjava v vrtu in jih lahko obiramo od marca pa vse do maja. V Sloveniji še pred časom sajenje špargljev ni bilo preveč pogosto, a se ta vrtnarska kultura spet spodbudno vrača na naše kmetije, v vrtove in kuhinje.
Sajenje špargljev: vzgoja špargljev iz sadik
Šparglje lahko vzgojimo iz sadik ali korenine, a v tem članku se bomo posvetili vzgoji špargljev iz sadik. Vzgoje špargljev se drži načelo, da je zahtevna, a temu ni tako, zahteva le nekoliko več potrpežljivosti, saj prve 2 leti po sajenju še ne moremo pobirati poganjkov. A že tretje leto nas nagradijo s svojimi poganjki, rodnost pa traja tudi 10 in več let. Kadar poganjke zastiramo, vzgajamo beluši (belo gojenje). Ko poganjki rastejo na svetlobi, vzgajamo šparglje (zeleno gojenje).
Kako posaditi šparglje?
Življenjska doba špargljevega nasada je 10 in več let, zato je potrebno zemljišče za nasad temeljito pripraviti, saj ustreznost zemljišča močno vpliva na kakovost poganjkov. Šparglji imajo najraje lahka, prepustna tla, uspevajo pa tudi na težjih, vendar odcednih zemljiščih. Nivo talne vode mora biti vse leto pod enim metrom globine, sicer je potreben primeren sistem odvodnjavanja, saj je koreninski sistem občutljiv na napade parazitov in na pomanjkanje kisika v tleh. Pred pripravo trajnega nasada je dobro globinsko prerahljati tla.
Primeren čas za sajenje sadik špargljev je od marca do maja, torej od zgodnje spomladi, ko tla niso več podvržena zmrzali.
Sadike sadite v vrsto (razdalja med njimi naj bo okoli 25 centimetrov), priporočljiva razdalja med vrstami v domačih nasadih pa je okoli enega metra in pol. V prostor med vrstami lahko sejemo solato. Do nivoja zemljišča jih zasujete nekje do jeseni. Če se pojavi potreba, jih v prvem letu lahko tudi zalivate, pozneje pa za to ni potrebe, saj šparglji razvijejo relativno globok in močan koreninski sistem.
Po sajenju špargljev redno odstranjujemo plevel in dvakrat letno dodamo kompostno zastirko predvsem takrat, ko želimo vzgojiti beluše. Beluši so mladi poganjki špargljev, ki rastejo pokriti s substratom, zato ostanejo bele barve. Šparglji so zeleni, saj rastejo na svetlobi. Poganjki, katerih ne naberemo, se razvejajo v zeleno perje, ki jeseni porumeni. Ko se posuši, stebla porežemo do tal ali obtrgamo. Jeseni dobro zastremo s kompostom, slamo ali drugo zastirko.
Sadike špargljev,
vzgojene v Sloveniji
Letošnje sadike špargljev - spletni nakup in dostava na dom
Obiranje špargljev in pridelek
Pomembno je poudariti, da šparglje, ki so vzgojeni iz sadik, režemo šele tretje leto po sajenju, zato, da se rastline in korenine dovolj okrepijo. Tretje leto se poganjke reže največ 2-3 tedne. Najdebelejše poganjke odrežite pri tleh, ko so dolgi 15-20 cm. Ko se začnejo pojavljati tanjši poganjki, jih pustite, da zrastejo v visoke rastline, da nahranijo korenine. Z vsakim naslednjim letom se letina podaljša, skupno na največ 6-8 tednov. Če jih režemo predolgo časa, odrežemo preveč poganjkov, rastlino izčrpamo in prihodnje leto bo pridelek slabši. Šparglje shranjujte v hladilniku, zavite v vlažno papirnato brisačo. Ko je rez končana in so vsi poganjki zunaj, podremo grebene in prst zravnamo med vrste, da nastane ravna greda. Nekaj poganjkov pustite, da rastlina doraste, cveti, napravi seme in se okrepi.
Bolezni in škodljivci
Težave so lahko rja, fuzarioza, gniloba stebla in krošnje. Špargljevi hrošči lahko razlistajo praproti rastline špargljev. Prezimijo v zgornji rasti, zato je jeseni (potem ko odmrejo) ključnega pomena temeljito odstranjevanje listov. Na majhnem vrtu preprosto ročno nabirajte požrešne žuželke. Spodbujanje koristnih snovi, kot so pikapolonice, zmanjša število listnih uši. Listne uši se običajno nahajajo skupaj na rastnih konicah (poiščite sajaste lise, ki jih pustijo za seboj).
Šparglji - dobri & slabi sosedje (kaj posaditi zraven špargljev?)
Dobri sosedje špargljev so krompir, solata, motovilec. špinača, fižol, grah, bob, kolerabica, paprika, paradižnik, peteršilj, bazilika, kapucinke. Zraven špargljev pa nikar ne sadite mete, čebule, česna in šalotke.
Zdravilne lastnosti špargljev
Mladi poganjki, ki jih navadno uživamo, so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparagin, eterična olja, jantarno kislino ter druge učinkovine. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob je špargelj odlična dietna hrana, tudi za sladkorne bolnike. Špargelj deluje kot blag diuretik (asparagin, ki da značilen vonj urinu), lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. Zdravniki ga priporočajo pri slabokrvnosti in bolnikom po operacijah. Špargelj ima tudi sloves afrodiziaka, za kar se ima verjetno zahvaliti predvsem obliki mladih poganjkov.
Viri: kgzs.si, vrt obilja, dominvrt.si
