Tisti, ki imate vrt ali vsaj kakšen kos zemlje, morda že komaj čakate, da začnete z obdelovanjem, gnojenjem in sajenjem najrazličnejših posevkov. Obdelovanje povsem svojega vrta ima namreč poseben čar, opazovanje zelenjave in drugih rastlin, kako rastejo in se razvijajo, pa mnogim predstavlja poseben užitek. Ne le to, če zelenjavo gojite sami, vsaj veste, kaj jeste. Obranite jo lahko kemikalij, pesticidov, umetnih gnojil in drugih morebitnih dodatkov, ki se morda skrivajo v zelenjavi, ki jo kupite v trgovinah.
Smo v času pričakovanja pomladi. Čakali ste vso zimo, pregledali vse svoje vrtnarske zapiske iz lanskega leta. Načrt, kam boste posadili zelenjavo in zelišča je pripravljen. Ptice so začele žvrgoleti, dnevi postajajo vse toplejši in dežja je dovolj. Zmrzal in zimsko vreme sta se poslovila. Je torej že pravi čas za začetek vrtnarske sezone?
Začnite, ko vam zemlja pove, da je čas
Tla so dragocen življenjski napoj za vse rastline, ki jih boste posadili, zato se najprej lotite prekopavanja in rahljanja zemlje. Med prekopavanjem in rahljanjem obstaja razlika, prav tako, kot so si med seboj različna tla na naših vrtovih.
Prekopljete: trda, ilovnata tla. Semena enoletnih plevelov in rastlinske ostanke, ki jih s prekopavanjem “prestavite” v globino, bodo izboljšala kvaliteto tal. Prekopavate za globino ene lopate. Če so tla zelo težka, bo treba z lopato seči globlje.
Rahljate: lahka, peščena tla. Zrahljate jih do globine 20 ali 25 centimetrov. To naredite z vilami, motiko in večrogeljnim ali zvezdastim rahljalnikom. Z rahlim prekopavanjem boste poskrbeli, da bodo hranilne snovi iz nižjih slojev prišle na površje.
Prepogosto ali globoko obdelovanje tal lahko na zemlji povzroči več škode kot koristi. Obdelovanje zemlje, opravljeno prezgodaj v sezoni, lahko povzroči, da zemlja postane trda in posledično ne more zadrževati vlage. Vsaka težka obdelava tal, ko je zemlja mokra, uničuje tudi strukturo tal. Površina se bo stisnila in prehitro izsušila.
Kdaj je torej najboljši čas za začetek obdelave tal?
Preden se lotite prekopavanja, preverite, da tla niso preveč mokra in predvsem zamrznjena. Marec je navadno čas, ko lahko prvič v roke primete lopato. Preprost nasvet je, da vzamete zemljo v pest in jo stisnete v kepo. Nato s prstom rahlo pritisnite vanjo. Če se kepa zemlje razsuje, je čas pravšnji. Tudi če so vaša tal bolj glinena ali ilovnata je takšen test primeren.
Če je vaš vrt srednje velik ali majhen, je najbolje, da ga obdelujete z vilami in lopato. Če pa želite uporabiti prekopalnik zemlje, ne kopajte pregloboko in to šele takrat, ko bo zemlja pripravljena. Grede med prekopavanjem tudi ustrezno pognojite z domačim kompostom, organskim ali mineralnim gnojilom, da boste rastlinam zagotovili več hranljivih snovi za boljšo rast.
Kdaj začeti sejati?
Če tla niso še dovolj topla in ponoči še vedno zmrzuje, potem z lopato še malo počakajte in se vrtnarjenja najprej lotite na papirju. Najprej je torej čas za načrtovanje: narišite si skico svojega vrta in zasnujte podobo vrtička ali njive. Pri tem imejte v mislih predvsem dvoje: kolobarjenje in pravilo dovoljenih vrtnih sosedov.
Zmagovalne kombinacije vrtnih sosedov:
- Blitva, drobnjak, korenje, redkvica, črna redkev, solata, fižol, grah, koleraba in kapusnice.
- Bučke, rdeča pesa, bazilika, koruza, fižol, čebula, meta, kapucinka, bob, grah, paradižnik, redkvica.
- Cevtača, paradižnik, zelena, nizek fižol, špinača, blitva, bob, endivija, timijan, meta in grah.
- Korenje, endivija, solata. drobnjak, paradižnik, čebula, majaron in ognjiča.
- Kumare, por, rdeča pesa, bazilika, solata, zelena, drobnjak, kapusnice, špinača, visoki fižol, čebula, grah, sladka koruza ter česen.
- Paradižnik, peteršilj, česen, čebula, kapusnice, korenje, zelena, por, solata, nizek fižol, motovilec, radič, pastinak, špinača, zelje.
Kdaj začeti sejati, je seveda odvisno od vrste zelenjave, ki jo želimo vzgojiti. Za korenček in peteršilj je dovolj, če je temperatura tal okoli deset stopinj Celzija, za nizek fižol pa mora biti zemlja že toplejša (15 stopinj). Za kumare in buče naj bo temperatura tal najmanj 18 stopinj Celzija. Od temperature tal je namreč odvisno, kako in koliko časa bo seme kalilo – v hladnejšo zemljo bomo sejali, dlje bomo čakali.
S sejanjem naj v teh dneh še ne mudi, saj se temperature tal lahko spreminjajo izredno hitro. Bob lahko posejemo že februarja, na nizke temperature pa so še najmanj občutljiva semena solate, motovilca, kapusnic, radiča … Marca lahko že sadimo čebulo, česen in por, nikakor pa ne hitimo s krompirjem.
